22. V obrambi češčenja Srca Jezusovega (1)

Božji služabnik Anton Strle je leta 1962, malo pred začetkom drugega vatikanskega koncila, v liturgično pastoralno revijo Služba božja napisal članek Češčenje Srca Jezusovega in liturgija. Revija Služba božja je začela izhajati v adventu 1960 na Hrvaškem v Makarski. Pobudniki so bili frančiškani. Ker je bil verski tisk tedaj s strani države zelo omejen, je uredniški odbor pritegnil k sodelovanju pisce iz vse tedanje Jugoslavije in tako je bilo v reviji objavljenih tudi nekaj člankov v slovenščini, med drugim tudi Strletov prispevek o Srcu Jezusovem.

V svojem prispevku Strle ob naslonitvi na vsebino okrožnice Pija XII. o Srcu Jezusovem brani potrebnost češčenja Srca Jezusovega. Takoj na začetku pove: »Po drugi svetovni vojni je nastalo marsikje, tudi med dobromislečimi verniki in duhovniki, ne izvzemši nekatere teologe, nerazpoloženje do češčenja presvetega Srca Jezusovega. Javljati so se začeli glasovi o krizi in neaktualnosti tega češčenja. Poleg drugih vzrokov za ta pojav je bil pač tudi ta, da je bilo v dogmatičnem nauku o tem češčenju marsikaj nerazčiščenega in nejasnega, predvsem brez globlje zakoreninjenosti v virih razodetja.«

Kot profesor teologije je s to uvodno mislijo že nakazal rešitev problema: Treba je odriniti na globoko. Treba je češčenje Srca Jezusovega utemeljevati pri virih razodetja. To pa je storil prav papež Pij XII., ki je v svoji okrožnici Haurietis aquas leta 1956 povzel in poglobil vse, kar so tudi v najnovejšem času o tem povedali najboljši teologi, in je odstranil razne nejasnosti in nerazumevanja prave narave tega češčenja.

Sveto Srce Jezusovo,

usmili se nas.