Zadnje leto pred duhovniškim posvečenjem je Strle preživel v Marijanišču kot študijski prefekt. V Marijanišču so bivali dijaki, ki so hodili v klasično ali realno gimnazijo, nekateri pa na učiteljišče in Strletova naloga je bila, da je nadzoroval šolanje bodočih učiteljev. Z dijaki je obedoval, hodil z njimi na sprehode in bil z njimi v učilnici, kjer so se učili. Iz kratkega zapisa, ki ga je verjetno pripravil kot osnutek nagovora za mlade, vidimo, da je bilo opravljanje prvih petkov med dijaki močno poudarjeno. Takole piše:
»Ko sem bil kot bogoslovec prefekt v krščanskem dijaškem zavodu oziroma internatu, so večinoma dijaki hodili zelo pogosto k sv. obhajilu. Na prve petke so navadno šli prav vsi. Neki osmošolec pa je vedno izostajal. Ko že več mesecev tudi na prvi petek in na prvo nedeljo ni šel k sv. obhajilu, me je ravnatelj prijel, češ da se v mojem oddelku nekateri sploh ne zmenijo za prve petke, kljub temu, da imajo tako lepo priliko, ko so vedno spovedniki na razpolago, sem se odločil, da bom opozoril onega osmošolca, naj vendar malo bolj upošteva tudi prve petke, čeprav ga nihče k temu seveda ne sili. Tedaj pa je začel ihteti, krčevito ihteti, kakor da bi se mu nekaj trgalo v duši. To je bilo zame čisto nepričakovano. Saj je bil videti nekako brezčuten, grob, nedostopen – zdaj pa se joče kakor majhen otrok. In tedaj mi je med solzami rekel: Gospod, kaj si morem pomagati zdaj. O, če bi bil prej, v peti šoli, pogosto prejemal sv. obhajilo. Zdaj je prepozno. – Tedaj sem spoznal, da je bil to v srcu zelo mehak in pravzaprav dober fant. Manjkalo pa mu je sedaj moči, da bi uresničil tisto dobro, po čemer je v dnu srca pravzaprav živo hrepenel. To veliko napako je napravil, da tedaj, ko bi bil Jezusove pomoči, ki nam jo Gospod daje v sv. obhajilu, najbolj potreben, ni prejemal pogosto sv. obhajila. Zdaj se mu je zdelo, da je preveč oslabljen, da mu ni več pomoči. Zlasti vas mlajše, ne le vas, ki hodite še v osemletko, marveč tudi vas, ki doraščate, zlasti vas pozivam in prosim, v vašem interesu, v vašo korist vas pozivam, da hodite pogosto k sv. obhajilu, če se trudite za pobožno udeležbo pri sv. maši, da ste zvesti vsakdanji molitvi. Če boste to izpolnjevali, bo vse drugo, kar spada k vaši resnični sreči na tem svetu in popolni neminljivi sreči na onem svetu, prišlo nekako samo po sebi. …«
Kot študijski prefekt je Strle pri gojencih pospeševal češčenje Srca Jezusovega, a pri tem je zelo spoštoval njihovo svobodo. Vsako siljenje mu je bilo tuje.
Sveto Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar