V drugem letniku teologije je v mesecu januarju imel duhovne vaje jezuit Rudolf Pate (1900–1962). Prof. Strle si je kot bogoslovec zapisal misel iz enega od njegovih premišljevanj, ko je dejal: »Kar nočeš, da bi tebi drugi storili, tega jim tudi ti ne stori! Brez ljubezni ni krščanstva. Deus Caritas est! (Bog je ljubezen) In naša ljubezen mora biti katoliška, najprej pa mora biti ljubezen do domačih. A ljubiti se pravi odpovedati se sebi. – Posebno ljubezen do božjega Srca pomaga človeku, da doseže to kraljevsko krepost, kraljevsko zapoved, kakor jo imenuje sv. Jakob.« Jezuiti so bili v tistem času veliki častilci in pospeševalci češčenja Srca Jezusovega. Strle je p. Pateta vse življenje zelo cenil in se vedno znova pohvalno izražal o njem.
Na duhovnih vajah, ki jih je imel naslednje leto od 3. do 10 januarja 1939 p. Ludovik Lederhas, prav tako jezuit, pa je Strle v svoj dnevnik zapisal: »Zopet moram reči, da neki nemir izhaja od počitnic, kjer sicer ni bilo nič prav izrednega v pogledu, a je bilo vendar to, da sem se obrnil preveč, le preveč k svetu, zabavi, domačnosti. O moj Jezus, reši me tega nemira, daj mi veselega zanosa in pogumne požrtvovalnosti; O Srce Jezusovo, preustvari moje srce v pravo duhovniško srce, kakor si ga Ti želiš!« Ob tem zapisu vidimo, da mu je bilo češčenje Srca Jezusovega v veliko oporo pri duhovnem življenju.
Sveto Srce Jezusovo,
usmili se nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar