23. V obrambi češčenja Srca Jezusovega (2)

Strle v članku Srce Jezusovo in liturgija, ki je izšel leta 1962, poudari, da pobožnost do Srca Jezusovega temelji na dveh velikih idejah javnega razodetja. Že v stari zavezi je bilo napovedano, da bodo iz Mesijevega osrčja oziroma srca pritekali studenci zveličanja, to se pravi milosti Svetega Duha, za nadnaravno prerojenje in posvečenje vsega človeštva. Jezus je to nanesel nase. Druga razodeta misel pa je, da je Bog ljubezen, in to se razodeva prav v prebodenem Jezusovem srcu.

Svoje razmišljanje Strle končuje z besedami: »Res je potrebno, da odvržemo vse predsodke in pomisleke zoper češčenje presv. Srca in da se s pomočjo okrožnice, ki je tiskana izšla v hrvaščini, ciklostilno pa tudi v slovenskem prevodu, v premišljevanju poglobimo v to, kar je v krščanstvu najglobljega in najbolj pretresljivega. … Tako bomo tudi najbolj usposobljeni za veder (ne mrk) duhovniški apostolat, tisti apostolat, ki ni propaganda nekega nazora, naj bi bil še tako lep, marveč izžarevanje Kristusove ljubezni, njegove luči in moči. … Če nas bo vnemala 'Kristusova ljubezen' (1 Kor 5,14), bomo znali poiskati tudi konkretna sredstva, ki so potrebna za zunanji in notranji apostolat. Brez tega notranjega motorja pa nam bodo zunanji motorji rajši v škodo kakor v korist. V prvi vrsti moramo 'spoznati vse spoznanje presegajočo Kristusovo ljubezen' (Ef 3,19), potem si bomo pridobili tudi potrebno poznanje drugih stvari, ki so važne za apostolat. Brez tega bi vse drugo bilo le 'brneč zvon ali zveneče cimbale' (1 Kor 13,1) in lahko tem večja podrtija, čim višja je bila stavba, katero smo zgradili (prim. Mt 7,27).« Skratka, po Strletovem globokem prepričanju je za uspešen apostolat potrebno poglobljeno češčenje Srca Jezusovega.

Sveto Srce Jezusovo,

usmili se nas.