16. Verovati in ljubiti

Ko se pater Mateo zavzema za živo vero, se hkrati zaveda, da je ta kaj lahko ločena od ljubezni. Ljubezen pa je bistvenega pomena, ko govorimo o Jezusovem Srcu.

Duhovna metoda, ki daje vso, ali skoraj vso pomembnost veri, in hkrati malo, zelo malo govori o ljubezni, je nevarna zmota.

Dejansko imam lahko gorečo vero in hkrati nimam ljubezni. Eno je verovati, drugo je ljubiti: to sta dve različni in med seboj ločljivi prvini. Če verujem, celo tako, da s to vero prestavljam gore - in ne ljubim, ”nisem nič”, govori sveti Pavel. Jaz še dodajam, da je tudi najbolj živa vera, ki pa je brez ljubezni, zame nevarna: prav ona me bo obtožila greha nehvaležnosti, ker nisem ljubil tega, kar mi je vera pokazala – tega, kar je predmet vreden največje ljubezni.

Da, žal moremo verovati ne da bi ljubili; na tisoče je kristjanov, krščenih vernikov, poučenih v katekizmu, ki se strinjajo z načeli in z naukom svoje vere, ki verujejo v Boga, v Jezusa Kristusa, v zakramente, v Cerkev z vsemi zakoni, a tega ne živijo in ne uresničujejo, in to ne zaradi nevednosti, ampak zato, ker nimajo ljubezni. In spet drugi so mlačni in brezbrižni, ki to le površno izpolnjujejo; ki ljubijo, toda s slabotno ljubeznijo, ki ne zasluži tega imena.

Ne moremo ljubiti ne da verujemo, na žalost pa moremo verovati ne da bi ljubili. Naučimo se torej celotnega in resničnega nauka našega apostolata; naučimo se močno verovati in ljubiti še močneje kakor verujemo. Večina brodolomov med lepimi, plemenitimi in dobrimi dušami se dogaja zaradi tega razkoraka med vero in ljubeznijo. Te duše se bile vzgojene po božji teoriji, so se na pamet naučile zakonov, toda niso jih živele v srcu.

Tisti, ki kritizirajo to metodo, mešajo med svojimi predsodki dva pojma, ki sta si zelo različna: čutiti in ljubiti. Sploh nočemo tukaj govoriti o ljubezni, ki je čustvena, romantična, sentimentalna, sploh ne! Nasprotno, ko mi govorimo o tem, da je treba ljubezen živeti, mislimo na tisto notranjo voljo, ki je možata, krepka,ki je “močna kakor smrt”, in še več: ki je onkraj tega.

Z druge strani pa je Božja ljubezen, ko se začenja ukoreninjati v duši, po modrem vodstvu božje Previdnosti po navadi hladna, suha, nezaznavna. Vendar pa je ta ljubezen večja in močnejša in resničnejša od nežne in čustvene ljubezni, do katere moramo sicer biti vedno nezaupljivi.

Skoraj pri vseh svetnikih se pokaže Božja ljubezen kot oster boj in umiranje, kot kruto žrtvovanje. Ko so prišli do te točke, začnejo leteti, se dotikajo vrha svete gore.