petek, 7. junij 2019

7. Apostol – človek zaupanja




Zajemati iz izvira Jezusovega Srca in ne iz svojega izvira, zajemati iz zaupanja vanj in ne iz zaupanja vase!... O tem p. Mateo:

Kako bomo mogli odgovoriti na naše poslanstvo, če nam vera ne pride naproti?
Nikar ne reci: če bi bil zdrav, če bi imel denar, če bi imel veliko časa, bi lahko mnogo prispeval za Božjo slavo in za blagor duš – toda jaz sem bolan …, sem ubog …, imam dolžnosti … Ko je Jezus začel osvajati svet, ali je morda izbral za svoje apostole učenjake, bogataše, oblastnike, velikane tega sveta? Ne! Izbral je uboge, nevedne in neznane ljudi. S takšnimi ljudmi On dela, v ljudeh take vrste je proslavljen.
Svet je poln knjižnic in v teh knjižnicah najdemo čudovite knjige, ki pa ne spreobrnejo nikogar. Koliko ljudi jih sploh bere?! Spreobrnjenje duš je Božje delo. V naši nevednosti pripisujemo uspeh vidnemu orodju, pridigarju!… Pravo orodje, veste kdo je? To je tista mala prezrta duša, skrita, ki moli, ki trpi, ki veruje … Glejte to je Božje orodje! Svet, osupel ob nekaterih spreobrnjenjih, pripisuje ta spreobrnjenja sposobnosti govornika, filozofskemu dokazovanju, toda to ni res!
Bil sem priča nekemu spreobrnjenju, ki ga ne morem pozabiti. Neki nesrečni družinski oče je umiral. Ko se je po dolgem času vrnil k Bogu, je prejel svoje prvo in zadnje sveto obhajilo, z njim pa so ga prejeli tudi njegova žena in njegovi otroci. V kotu iste sobe pa je hišna služkinja ponižno klečala in v ganjenosti jokala … Naenkrat pa se je dvignila, pristopila k postelji umirajočega in mu rekla:
“Gospod, dovolite mi, da vas vaša ostarela služkinja objame v tej lepi in veličastni uri.” Bolnik, ves ganjen, jo objame. Uboga ženska zahlipa skozi jok:
“Gospod, služila sem vam več kot dvajset let. Toda ves ta čas nisem hotela biti samo preprosta služkinja v vaši hiši, ampak tudi apostolka Jezusovega Srca. Vseh dvajset let sem darovala za vas svoje vsakdanje sveto obhajilo, svoje molitve, svoje trpljenje, svoje žrtve in svojo ljubezen in prosila za eno samo veliko milost: da ne grem v nebesa, dokler ne vidim nebes tukaj, v tej hiši, dokler ne vidim zmage Jezusovega Srca. Glejte, Jezus je zmagal. Zdaj lahko umrem!”
Zmaga Jezusovega Srca - toda na prošnjo te ponižne žene, ki je verovala v usmiljenje Jezusovega Srca in ki se ni naveličala moliti in upati. Kaj pravite na ta “Zdaj odpuščaš v miru” te preproste apostolske duše?

Ni komentarjev:

Objavite komentar