Če bi
Jezus postavil meje svoji ljubezni, ali bi sploh pomislil na križ, na evharistijo?
Opazujte ga v hostiji: to je skrajna norost! On je ves v vseh vernikih, v
popolni podaritvi, prisrčen, zvest. Če bi bil “presojevalec”, če bi
preračunaval: ali bi bil storil to, kar je storil?
Če pa je
vam zapustil samega sebe osebno, je to storil zato, da v vašem srcu najde nekaj
nebeške topline … Eno samo dušo, ki ga ljubi, nagradi s tolikšno ljubeznijo! …
Potrebno je, da vam vedno znova ponavlja besede, ki jih je izrekel sveti
Gertrudi: ”Ko me prejemaš, si ti moja nebesa,“ in sveti Marjeti Mariji Alakok:
“Hči moja, izbral sem tvojo dušo, da bi mi bila nebesa na zemlji: in tvoje srce
bo prestol veselja za mojo ljubezen” (Pisma sv. Marjete Marije Alakok, št. 34).
Da bi na
neki način posnemali velikodušnost njegove ljubezni, si zamislimo, da je med nami
in njim neka tekmovalnost, čudovito bojevanje...Velika tolažba je, pomisliti,
da je med Bogom in nami neke vrste enakost.
Pomislimo,
kako je med dvema prijateljema, ko eden da drugemu vse, kar ima: jaz mu dam vse
in on mi da vse.
V tej
zvezi je sveta Terezija rekla: "Jezus in jaz sva enakopravna v podarjanju. Toda jaz, ki sem tako uboga
in bedna, lahko dam le kaj malega. Ni važno: če jaz dam vse brez pridržka,
kakor mi on da vse brez pridržka, je to, ponavljam, sveta in čudovita enakost!
"
On trka
v teh duhovnih vajah… prosi in čaka. Lahko bi čakal tudi vrsto let; in če bi mu
“ob enajsti uri” pustil vstopiti, bi pozabil na vse, vstopil bi kot osvajalec
in bi povabil vse nebeške dvorjane, da se veselijo z njim.
Toda vi
mu ne boste dopustili, da trka zaman. Njegova ljubezen je silna. Za vas to
pomeni dolžnost, da postanete svetniki ljubezni.
“Svetost”
pravi sveti Tomaž Akvinski, “ni v tem, da veliko vem, da veliko molim, da
veliko mislim: velika skrivnost svetosti je v tem, da veliko ljubim.”
Svetniki
so kelihi ljubezni.
Bodite
tudi apostoli … imejte Božji plamen, da vžigate duše; zelo ljubite Jezusa, naj
bodo vaša srca tako polna njega, da ga boste mogli dajati vsem okoli vas:
apostoli so kakor ognjeni vozovi, ki nosijo Jezusovo Srce vse do skrajnih meja
sveta.
Oblikujmo
duše v plamen, strasten v Božji ljubezni; oblikujmo srca, da bodo kot ognjeniki
ljubezni, kajti samo oni imajo v sebi skrivnost apostolata.
Ne
manjka delavcev na Božji njivi (?),toda ti so lahko samo delavci, stroji za
določena dela, zobata kolesa v zunanjem pogonu, mehanika. Tako se znajdemo v
soočenju s svetim Frančiškom Ksaverjem, s sveto Marjeto Marijo Alakok, in
vidimo, da je v ozadju, čeprav na različna načina, ista skrivnost, isti polet,
isto sporočilo, da se premakne svet: srce v plamenu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar