»Gospod, pomnoži
nam vero!« (Lk 17,5). Vera je temelj duhovnega življenja in apostolske
dejavnosti..Ne moremo prepričati koga o nečem, če sami nismo prepričani o tem:
ga pripraviti k strinjanju o nečem, s čimer se sami ne strinjamo.
In kdo
nas prepriča in nas nagne k strinjanju? Tisti in samo tisti, ki pozna Jezusa,
ki ga pozna, pravim, ne le s kakršnim koli spoznanjem, medlim, površnim, ampak
s spoznanjem, ki je resno, notranje, celostno in globoko; tisti in samo tisti,
kateremu se je Jezus Kristus milostno razodel in ki se je izkazal pokornega
njegovemu glasu.
Samo
Jezus Kristus je rekel in samo on je mogel reči: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi
za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Samo on
je luč, ker je samo on Božja modrost. Človeška modrost, kakor ji pravimo, je
norost in tema, kolikor je ne presvetli to Sonce in v kolikor ne izhaja iz te
višje Modrosti.
Preveč
pametni smo, preveč razmišljamo: treba je manj uporabljati glavo! Najvišja
modrost prihaja iz vere .Toliko smo pametni in toliko smo modri, kolikor smo
verni!
Kar je
potrebno v vsakem času, posebej v naši dobi, niso modrijani in modreci tega
sveta, politiki, misleci. Če njihova modrost ne prihaja od Boga, če ne priteka
iz njegove modrosti, če je zgolj sad njihove izkušnje in njihovega delovanja,
če jo vlečejo sami iz sebe, koristi malo ali nič.
Ali
veste, kaj je potrebno, če hočemo ponovno prebuditi svet? Duše, ki verujejo,
duše svetnikov, razsvetljene in preproste.
Potrebujemo
arške župnike! Ti bodo za družbeno dobro storili več, kakor vsi učenjaki in vsi
modreci in vsi geniji. Zakaj? Zato, ker ti dobivajo luč iz Boga, razširjajo to
Božjo luč, luč Jezusa Kristusa, medtem ko izven Jezusa ni drugega kot tema in
prividi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar