Vidi se, da je bil pater Mateo velik molivec, da je
dobil v izkušnji dar preproste molitve.
Za vas,
ki vas je Bog obdaril z milostjo, in za vse druge, naj bo molitev nekaj
preprostega, najbolj preprostega, saj je ta preprostost nujna zakonitost
otroka, kmeta kakor tudi teologa.
Da
pridemo do Boga, ni potrebno, da uporabimo kakšen »sistem« molitve: ni
potrebno, da se podamo v zmedo labirinta, na temačne in nevarne poti takšnih
katakomb.
Vedno
stopajte naravnost, po poti dnevne svetlobe, sledite spontanemu vzgibu duše, ki
išče resnico in ljubezen ob pristnih in večnih izvirih. Da, še enkrat vam
ponavljam, da je molitev moč ljubezni; da omogoča vse zvrsti umevanja in da je
temelj naše vere.
Zato
imam prav, ko vam govorim: Moli se kakor se ljubi! Vaša molitev je ljubezen!
Iz te
zaupne molitve, iz tega združenja z Bogom, po živi veri priteka še druga luč:
luč spoznavanje samega sebe!
Kdo
zares pozna samega sebe? Ali morda tisti, ki si dvakrat ali trikrat na dan sam
pred samim seboj izpraša vest? - Ne, ampak tisti, ki živi iz vere in ki v tej
luči vere, ki je Jezus sam, v zrcalu njegovih oči vidi prepad lastne vesti s
čudovito jasnostjo. Ta vidi svoje napake in kreposti, najde samega sebe
takšnega, kakršen je pred Bogom.
V nas je
seveda veliko bede in napak, vendar pa imamo tudi dobre lastnosti. Bili bi
nehvaležni, če jih ne bi priznali. Bog jih je dal! Smo sicer sama beda…,
glinene posode, toda On je po svojem neskončnem usmiljenju hotel položiti v nas
velike zaklade. Zakaj? Zato, ker je tako hotel.
Potrebna
je torej luč, ki je višja od človeške sposobnosti, da bi spoznali sami sebe: v
resničnosti, iskrenosti - brez napuha in brez malodušja…
Vera nam razodeva vso našo mnogotero bedo,
naše krivde, hkrati pa nam daje, da najdemo zdravilo v Jezusu Kristusu. Omogoča
nam spoznanje Božjih darov in načina, kako naj jih uporabimo, da bi uresničili
njegove načrte.
Ni komentarjev:
Objavite komentar