26. Čistost kot Jezusov evangeljski svèt vsem

Pri govorjenju o tem evangeljskem svétu, ki lahko postane tudi zaobljuba, pogosto uporabljamo različne besede, na primer: celibat, deviškost, popolna zdržnost, čistost. Zato mnogi mislijo, da so sinonimi. Vendar ti pojmi ne pomenijo isto. Označujejo namreč popolnoma različne stvari. Celibat pomeni stanje človeka, ki ni poročen in se tudi ne namerava poročiti. Telesna deviškost izključuje spolno dejanje. Popolna zdržnost izključuje hoteno uresničitev kakršnega koli spolnega dejanja. Čistost pa pomeni sposobnost obvladovanja svoje spolnosti tako, da se jo lahko svobodno uporablja po razumskem spoznanju in uvidu vere v okviru izbranega življenjskega stanu. Čistost torej ni enaka nobenemu od prejšnjih stanj, čeprav jo vsako od njih zahteva. Po krščanskem prepričanju je namreč obvezna za vsakega človeka in toliko bolj kristjana. Naj bo celibater, devica, poročeni ali vdovec – za vsakega je prav čistost krepost, ki mu pomaga po pameti in po veri prav živeti dar njegove spolnosti.

Spolno nagnjenje je »človeško«, torej pojmovano in udejanjeno na človeku primeren način, kolikor je vključeno v celovitost delovanja osebe. Je najprej velik dar, ki ga prejmemo za lastno uresničenje in uresničenje človeške družine. Dar, ki je nujno vedno in povsod, da je »človeško« uresničen, uporabljen v pravi ljubezni do sebe in drugih. Kdor ga uporablja samo zaradi lastnega sebičnega užitka, ga zlorablja; a bi grešil prav tako tudi tisti, ki bi ga zaradi strahu ali zaničevanja »odstranil« iz svojega življenja.

Kadar je torej čistost resnična drža svobodnega človeka, razodeva predvsem njegovo sposobnost pristno ljubiti in v izraz ljubezni vključiti na primeren način tudi svojo spolnost. Čist je vsakdo, ki predre lupino svoje sebičnosti, izstopi iz začaranega kroga iskanja samega sebe in se je sposoben darovati brez pridržkov kot celostna osebnost.

Tudi zdržnost je zelo pomembna sposobnost, s katero gospodujemo spolnemu nagonu. Človeku pomaga doseči krepost čistosti, ker mu dovoljuje, da tudi svojo spolno moč uporabi kot izraz ljubezni, ko jo vključuje v svoje življenje ljubečih čustev in odnosov. Brez zdržnosti ni čistosti. Kdor se namreč ne zna »zdržati«, nujno postane prej ali slej suženj poželenja, ki slepo teži po zgolj lastnem užitku.

Zdržnost kot gospodovanje spolnemu nagonu mora postati »čistost«, ki je način svobodne in radostne ljubezni. Le-ta se nato preoblikuje pri poročenih v »zakonsko ljubezen«, ki pomeni uresničenje popolnega darovanja sebe zakoncu; pri posvečeni osebi pa v »deviškost«, ki pomeni uresničenje njene zaročniške ljubezni do Jezusa Kristusa v Cerkvi.

Tako lahko razberemo, da so celibat (neporočenost zaradi Božjega kraljestva), telesna nedotaknjenost (deviškost) in zdržnost vrednote, ki se nanašajo na čistost. Ta pa je človeku lasten način ljubezni, kolikor je spolno bitje. Čist človek gre drugemu naproti s celovitostjo svojega telesno-duševno-duhovnega bitja. Kadar je ta način ljubezni celosten (totalen), je tudi izključujoč. Na ta način more človek ljubiti eno samo osebo. Osebo, ki je drugačna od njega in ki ga dopolnjuje; v njej se najde in njej more podariti svojo polnost, kajti čuti se, da je k njej popolnoma usmerjen. Čistost je ljubezen, ki noče iskati lastnega užitka v sebi in v drugem, ampak izroči bratom vse zaklade svojega srca tako, da se ob njih morejo vsi bogatiti, ne da bi jim kdo ostal zasužnjen. Na ta način se ljubezen osvobodi nenehne zagledanosti vase, ki bi jo mogla zatemniti, in postavi na plano svojo najresničnejšo in najglobljo raven, ki je zastonjski dar. S čistostjo želimo najodločneje poudariti, da »drugi ni moj«. Zato nimamo pravice, da bi ga imeli za plen, ki naj bi ga osvojili, ali za orodje, ki ga lahko uporabimo zase. V svoji človeški veličini je tudi »drugi« toliko vreden kot mi. Gledamo ga z občudovanjem in veseljem, a se ga ne želimo polastiti.

Normalno in naravno se to razvije v zakonski odnos med ženo in možem. Kdor pa tovrstno ljubezen po nadnaravnem klicu in nagibu usmeri v osebo Jezusa Kristusa in po njem v vse druge, pa izbere eno izmed oblik posvečenega življenja.