Z
mislijo na družino kot zibelko novih duhovnih poklicev smo sklenili sklop
razmišljanj o družini in odprli novega o letu posvečenega življenja, ki ga je
razglasil papež Frančišek.
Uvede
naj nas misel na ponižnost. Življenje smo ljudje precej zapletli in otežili. Po
krščansko rečemo, da smo ujeti v posledice izvirnega greha in osebnih grehov.
Človeku je bil vedno izziv, kako premagovati to nedoumljivo stanje. Vsa
zgodovina kaže, da samemu to ni kaj prida uspevalo; pravzaprav mu ni uspelo.
Zato je ljubezen nebeškega Očeta posegla vmes in poslala svojega večnega Sina,
da nam je z zemeljskim življenjem pokazal pot. Zato se je sam imenoval »Pot«
(Jn 14,6) in kristjani so se najprej imenovali »Pot« (Apd 19,9; 22,4; 24,22).
V
evangelijih je predstavljen njegov značilni življenjski stil: ponižnost. Že
učlovečenje, ko Bog postane človek in živita neločljivo povezani, čeprav tudi
nepomešani, Božja in človeška narava, je izraz ponižnosti. Nato pa se nadaljuje
v vseh izbirah, ki jih je izbral v zemeljskem življenju: za mater ima neko
neznano dekle iz Nazareta, ki je med Judi že sam veljal za kraj, iz katerega ni
kaj pričakovati; za prostor rojstva si je izbral hlevsko votlino, nato nekaj
časa živel begunsko življenje … in tako vse do najvišjega izraza ponižnosti, ko
se je ponižal do smrti, in to do smrti na križu (Flp 2,8). K tej življenjski
drži je vabil tudi svoje učence in vabi kristjane vseh časov: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca
ponižen« (Mt 11,29).
Drža
ponižnosti omogoča stalno zavedanje tega, kar v resnici smo: da nismo
samozadostni, da se sami ne moremo odrešiti. Zato v našem življenju naj ne bi
bilo mesta za napuh, za poviševanje nad druge, za iskanje časti in oblasti ter
bogastva, kar daje lažen občutek samozadostnosti. Jezus tudi v priliki o prvih
oziroma zadnjih mestih na svatbi zgovorno spregovori o ponižnosti (Lk 14,7–14).
V njej vidi odgovor na najrazličnejše zlorabe in stranpoti v medsebojnih
odnosih, saj pomeni zase izbrati zadnje mesto. A s tem izberemo pravzaprav
Božje mesto in tam gotovo srečamo Jezusa, ki si je izbral zadnje mesto na tem
svetu. Tudi pri Jordanu, na začetku javnega delovanja se je postavil v vrsto
skupaj z grešniki, čeprav je sam bil brez greha; še bolj izrazito pa je to
pokazal z zadnjim mestom na križu.
Da
bi »preverili« stopnjo ponižnosti pri sebi, povzemimo nekaj konkretnih
značilnosti evangeljske kreposti ponižnosti:
–
poznanje in sprejetje lastnih dobrih strani in darov ter hvaležnost zanje; a
vključuje tudi poznanje in sprejemanje lastnih mej, slabosti in zamejenosti ter
pripravljenost prositi za Božjo pomoč pri njihovem premagovanju: oboje pomeni,
prav poznati samega sebe;
–
ponižen človek se od vsakega kaj nauči; tudi od klošarja ali hudodelca;
preprosto to pomeni najprej v vsakem videti kaj dobrega; kot svetuje Jezus, naj
imamo druge za boljše od sebe (Flp 2,3); sem sodi tudi sposobnost veselja nad
uspehom drugega;
–
ponižnost nam pomaga napredovati v ljubezni, kot je ljubil Jezus; ne nazadnje
ljubiti tudi svoje sovražnike: s tem najbolj rastemo v bogopodobnosti;
premagujemo napuh, ki vse to preprečuje, ker pod njegovim vplivom pred vse
postavljamo samega sebe in spregledamo druge in Boga; velik zgled takšnega
človeka nam je sv. Janez Krstnik, ki je jasno izpovedal, da ni Kristus in da se
mora sam manjšati, Kristus pa ob njem rasti (Jn 3,30); kristjan je človek, ki svojega
središča (centra) nima v samem sebi (egoizem), ampak v D(d)rugem.
Pavel
v Kol 3,12(-17) vključi ponižnost tudi v nasvet za zakonsko življenje: oblecite si čim globlje usmiljenje,
dobrotljivost, ponižnost, krotkost,
potrpežljivost. Zakon se rodi iz dejanja ponižnosti. Nekoč so fantje
prišli prosit za roko dekleta in so pokleknili. To je gesta ponižnosti, s
katero je fant priznal, da ni zadosten sam sebi; to je gesta »berača«, ki
prosi. Brez začetne ponižnosti se ne more nadaljevati nič velikega. Temu je
nasproten napuh: jaz moram biti prvi … Drža ponižnosti nas dela sposobne
kvalitetnega skupnega življenja, pa naj bo doma, v župniji, v domu starejših, v
šoli, službi. Pomaga nam graditi pristne in globoke medsebojne odnose po
Jezusovem vzoru.
Ni komentarjev:
Objavite komentar