12. Poslanstvo družine sredi sveta

Mesec junij nas vsak dan vabi, da se poglabljamo v skrivnost Jezusovega Srca in se z njim združujemo ter si tako pridobivamo njegov pogled, s katerim zre današnji svet. V teh dneh želimo še posebno pozorno zaznati značilnosti njegovega pogleda na življenje družine, kot si ga je zamislil Oče, ko je ustvaril človeka kot moža in ženo.

S tem pogledom prepoznavamo tudi nalogo, ki jo je ustanova družine dobila od božanskega Snovalca življenja. Poslanstvo krščanske družine sredi vsakdanjega življenja je v novi zavezi vključeno v celovito poslanstvo Cerkve - Kristusovega skrivnostnega telesa, ki mu je Kristus ob odhodu k Očetu zaupal nadaljevanje svojega odrešenjskega dela. Med zakramenti to poslanstvo imata in krepita sveti krst in še prav posebno zakrament svete birme.

Birma ustreza obdobju dozorevanja v človekovem razvoju ne glede na to, kdaj se konkretno obhaja. Dozorevanje v telesnem, duševnem in duhovnem pomenu, kar časovno vedno ne sovpada, je zelo občutljivo dogajanje in počasi umesti krščenega v njegovo osnovno poslanstvo, ki je nič manj kot Kristusovo misijonsko poslanstvo sredi tega sveta. Družina naj zato krepi v svojih članih zavest, da je celotno življenje najprej namenjeno temu osnovnemu poslanstvu ponudbe odrešenja vsemu svetu, vse druge dejavnosti (stan, poklic, služba, imetje …) pa so temu podrejene. Te zavesti je dejansko malo. Izbor botrov pri krstu kot pri birmi naj bi jo zato krepil in ne slabil, saj naj bi botri bili zgled angažiranega krščanskega življenja in zastopniki občestva župnije v sami pripravi na obhajanje zakramenta, nato pa spodbujevalci krščenca in birmanca z besedo in zgledom, da bi svoje birmansko poslanstvo čim bolj resno in stvarno uresničevali.

Družina je okolje, kjer naj bi otrok »z materinim mlekom« pil Božjo navzočnost. Mojstrsko je to izrazil bl. Slomšek, ko je vztrajno spodbujal očete, da naj se ob nedeljah pogovorijo z otroki o doživljanju pri maši, popoldne pa naj jih povedejo na polje, med vinograde … in jim tam ob naravi razlagajo, kako dobri Bog skrbi zanje; da tej čudoviti naravi daje rast in jim s tem kaže svojo ljubezen. Matere pa je spodbujal, da naj bo njihov nauk »jutranja zarja« otrokom. Že med dojenjem naj z njimi molijo in jim pripovedujejo o dobrem Bogu, ki jih ima kot otroke posebno rad. Tako bodo že s prvimi besedami ponavljali za mamo besede molitve. Znal je slikovito pokazati, da je jutranja molitev pomembnejša od zajtrka in da so starši zanikrni, če zjutraj bolj poskrbijo za živino v hlevu kot za molitev svojih otrok. To poslanstvo družine je nadvse pomembno, saj si z dobrimi otroki pripravljamo dobre čase. S krščanskim načinom življenja družina širi krščanskega duha tudi v okolico in prispeva k posvečevanju družbenega življenja.

Obhajanje birme je posedanjen dogodek binkošti. Sveti Duh je Gospod, ki oživlja, kot izpovedujemo v veroizpovedi, in se želi na poseben način dotakniti vsakega, da bi poživil: posameznike pa tudi družine. Kaj pomeni poživiti? Božja beseda nam to pokaže s kontrastom med dogodkom gradnje babilonskega stolpa in prihodom Svetega Duha z darovi na binkošti.

Zgodba o babilonskem stolpu razodeva: ljudje so želeli zgraditi stolp do neba, kar pomeni, da so želeli zasesti Božji prestol. To pa ni mogoče in je bogokletno hotenje in delovanje. Posledica: Bog jim je zmešal jezike. Pravzaprav ni bilo treba Bogu tega storiti, saj greh sam prinese s seboj egoizem, zaprtost in zagledanost vase ter s tem nerazumevanje med ljudmi. »Zmešani jeziki« pomenijo nesposobnost razvijanja pristnih medsebojnih odnosov. Vsa svetovna zgodovina je polna takšnih nerazumevanj, ki lahko dosežejo tudi najhujše oblike sovraštva in celo ubijanje med ljudmi. Srečamo jih lahko med zakonci, ki se tako odtujijo med seboj, da se mož in žena ne razumeta več, kar privede celo do ločitve in razbitja družine. Zgodi se tudi, da v družini starši in otroci ne govorijo več istega »jezika«.

In binkošti: ko Sveti Duh napolni srca, se nenadoma vsi razumejo med seboj. To je Božji odgovor na zmešnjavo v odnosih med ljudmi. So danes binkošti še potrebne? Ali še potrebujemo obhajanje zakramenta birme, ki posedanja binkoštni dogodek v našem času? Verjetno ni dvoma, da ga še kako potrebujemo in zlasti naše družine.