3. Gospod, dotakni se src ubijalcev

V obdobju zadnjega leta smo lahko na spletu videli več posnetkov obglavljenj ali drugače kruto ubitih ljudi, ki so jih posneli izvajalci, pripadniki »islamske države«. Med njimi je bila tudi skupina koptskih kristjanov iz Egipta, ujetih in umorjenih v Libiji lani decembra. Pogledi na to dogajanje, ki nam jih prinašajo posnetki, so grozljivi. In ob tem pomislimo, da je tega sposoben človek in človek sem tudi jaz!? Kako se to dogajanje vidi iz usmiljenega in presvetega Srca Jezusovega? Odgovor na to nam morda lahko dajo naslednja pričevanja. «Ne žalujem: moj sin je Kristusov mučenec ... molim, da se naš Gospod dotakne src ubijalcev, da ne bi končali v peklu» - te besede je izgovorila mati ubitega Kirila Muna Ibrahima. Njen sin je imel le 22 let. Čeprav ga je poskušala odvrniti, je vseeno odšel v Libijo, da bi si tam našel delo in pomagal družini. Na posnetku ta mati ne joče – nasprotno: kakor da ji je skrivnosten nasmeh ozaril obličje. Je ob tem mogoče reči kaj več kot: «Smrt, kje je tvoje želo? Pekel, kje je tvoja zmaga!?»

Podobno izraža Bašir Kamil, brat ubitih Bišve i Samuila: «Hvala tistim, ki so posneli njihovo poslednje pričevanje za Kristusa takšno, kot je dejansko bilo ... Mi, sorodniki mučenca, ne padamo v obupno žalost, marveč čestitamo drug drugemu za njihov mučeniški venec. Oni so luč krščanstva. Za ubijalce pa molimo, prosimo Boga, da jim odpre oči in da jih reši!» Koptska cerkev jih je že razglasila za novodobne mučence in vas, iz katere jih je izhajalo kar štirinajst, so že preimenovali v »Vas mučencev«.

Ali niso ti pogledi enaki Jezusovemu dojemanju, ko je že bil pribit na križ, in ga je izrazil z besedami: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Lk 23,34). Nekaj, kar smo do sedaj v glavnem prebirali kot pričevanja izza davnih stoletij, se praktično spet dogaja pred našimi očmi; skoraj dobesedno v naših domovih, ko tako rekoč v realnem času gledamo posnetke dogodkov. Pred našimi očmi se je zgodilo nekaj presenetljivo velikega: pričevanje, v katerem vera v Kristusa kraj hudodelstva spreminja v sodobno Kalvarijo. Presenetljivo elektronsko sporočilo, ki prinaša gornja pričevanja sorodnikov novih mučencev, ki vključuje tudi posnetek, ki so ga posneli ubijalci, nosi naslov: «Poslanica skupnosti krsta, podpisana s krvjo». Vse to nam lahko pomaga še bolj ozavestiti, da se je v vojnih in povojnih letih nekaj podobnega dogajalo tudi na naših tleh.

Kot kristjani, ki smo v krstu eno z vsemi krščenimi in z njimi sestavljamo isto Skrivnostno Kristusovo telo, smo naslovniki takšnih in podobnih sodobnih »sporočil s Kalvarij naših dni«. Globoka vera, trdno upanje in velika ljubezen so potrebni, da je človek tudi danes sposoben tako gledati na neizmerno trpljenje, nepravičnost in nečlovečnost, ki smo je sposobni ljudje tudi v naši dobi. Si lahko predstavljamo sebe v podobnih položajih? Kakšnih reakcij smo sposobni? Glede na to, da nas marsikdaj že majhne drugačnosti drugih vržejo iz tira, da se jezimo, hudujemo in celo zasovražimo ob veliko manjših napakah soljudi, so nam ti sodobni »pogledi Jezusovega Srca« lahko v velik izziv.

Naj bo v mesecu juniju naša molitev še toliko bolj direktna in pogumna, ko prosimo za isto stanovitno vero, kot jo je pokazalo toliko mučencev, nekdanjih in sedanjih; da iz našega srca ne bi nikoli prihajale sodbe, iz naših ust nikoli obsodbe, marveč da bi bilo naše srce vedno polno usmiljenja po Jezusovem vzoru. Prav to usmiljenje in molitvena prošnja za spreobrnjenje vseh grešnikov, predvsem vseh konkretnih, ki jih vključno s seboj poznamo, lahko pomeni naš delež pri odrešenjskem dogajanju v naših dneh. Zato naj bo tudi prošnja »Srce Jezusovo, upodobi naše srce po svojem Srcu«, ki jo v tem mesecu in ob prvih petkih pogosto ponavljamo, zares napolnjena s pripravljenostjo, da nas usposobi tudi za tako velika dejanja ljubezni do sovražnikov, kot smo jih lahko uzrli v drži sorodnikov novodobnih koptskih mučencev.