13. Imeti enako srce kakor Jezus

Sv. Janez Eudes (1601–1680), 19. avgust

Janez Eudes [Ed] se je rodil v globoko verni krščan­ski družini. Ker dolgo niso mogli imeti otrok, je mati veliko prosila, da bi jima Bog dal vsaj enega otroka. Ko se je rodil Janez, ga je mati nesla v božjepotno Marijino cerkev in ga tam posvetila Bogu in Materi Božji. Janez je potem dobil še tri sestre in dva brata. Kot otrok se je pridno učil, pa tudi pri igri je bil z vso dušo. V zunanjem vedenju je bil nekoliko neokreten.

Štirinajstletnega so ga poslali v jezuitski zavod v mesto Caen, kjer je začel humanistični in modroslovni študij. Bil je dober učenec in vnet član Marijine kongregacije. Ob vstopu v kongregacijo je z lastno krvjo zapisal listino o večni čistosti.

Oče ga je želel izšolati za lepo prihodnost in mu je že izbral nevesto. Janez je po molitvi in skrbnem posve­tovanju to možnost zavrnil in se odločil za duhovniški poklic. Leta 1620 je prejel nižje redove in začel poslušati predavanja na bogoslovni fakulteti v Caenu. Življenjska pot ga je vodila v družbo oratorijancev, ki jih je ustano­vil sveti Filip Neri v Rimu. V Parizu ga je v to družbo sprejel kardinal Berulle [beríl]. Tam je nadaljeval bogo­slovne študije in bil leta 1625 posvečen v duhovnika. Za božič je pel novo mašo.

Po novi maši ga niso takoj poslali v dušno pastirstvo, ker je bil nekoliko slabega zdravja. Skrbel je za bolnike in hodil na ljudske misijone po deželi. Na njegovo pobu­do se je vse mesto Caen posvetilo Devici Mariji in od ta­krat naprej so ljudje v mestu nehali umirati zaradi kuge.

Po letu 1632 je vodil številne ljudske misijone, ki so trajali do tri mesece. Vsak dan je dvakrat pridigal in veliko spovedoval. Kadar so bile cerkve premajhne, je pridigal na prostem. Posebej doživeto je obhajal sveto mašo. Rekel je, da bi za sveto mašo potreboval tri večno­sti (časa). Prvo za pripravo, drugo za daritev svete maše in tretjo za zahvalo po maši.

Papež Pij X. ga je imenoval »začetnik, učitelj in apo­stol liturgičnega češčenja Srca Jezusovega«. Do takrat je bilo češčenje Srca Jezusovega zgolj privatna pobožnost. Janez Eudes pa je sestavil besedila za molitveno bogo­služje in sveto mašo. S tem je uvedel javno čaščenje Srca Jezusovega. Značilno zanj je bilo, da je zelo tesno pove­zoval čaščenje Jezusovega in Marijinega Srca. Že leta 1672 so po vseh njegovih semeniških cerkvah obhajali praznik Srca Jezusovega.

Zanj čaščenje Jezusovega Srca ni bila le neka pobo­žnost, ki jo lahko kristjan obhaja. Čaščenje Jezusovega Srca je on razumel kot pot v popolno oblikovanje po tem presvetem Srcu. Namen le-tega je bil, da bi kristjan postal čim bolj podoben Jezusu, še več, da bi postal eno z njim. Zapisal je: »Vi ste eno z Jezusom, kakor so udje eno z glavo. Zato morate imeti enakega duha, enako dušo, enako življenje, enaka čustva, enako srce kakor on. On sam pa mora biti vaš duh, vaše srce, vaša ljubezen, vaše življenje, vaše vse.« To torej pomeni, da bi moral kristjan postati enak z Jezusom. Kristjanovo srce bi mo­ralo čutiti kakor Jezusovo Srce, da bi postajal iz dneva v dan bolj Jezusov, bolj Božji. Zato čaščenje Jezusovega Srca zanj pomeni pot popolne upodobitve po Jezuso­vem Srcu tako zelo, da bi tudi v kristjanovih prsih začelo utripati Božje Srce.