9. Trpeti za Cerkev

Sv. Katarina Sienska (1347–1380), 29. april

Katarina se je rodila leta 1347 v Sieni kot 24 otrok v družini barvarskega mojstra Jakoba Benincasa. Že kot otrok je živela drugače kot njeni vrstniki. Iskala je samo­to, veliko je molila in se postila. Ko ji je bilo komaj šest let, je imela prvo mistično videnje. Nad baziliko sv. Do­minika se ji je prikazal Kristus v papeškem ornatu in s tiaro na glavi. V videnju jo je Kristus ljubeče blagoslovil.

S sedmimi leti je naredila zaobljubo večnega devištva. V njenem srcu je vedno bolj rasla želja, da bi postala redovnica. Zelo jo je privlačil red svetega Dominika. Domači so se tej njeni želji silovito uprli. Katarina pa je ostala trdna v svoji nameri. Najprej je omehčala očeta, da ji je dovolil, da živi po svoji volji. Celo ukazal je, da jo nihče ne sme pri tem ovirati. Toda njena mati se ni dala tako hitro prepričati kot oče. Na vsak način ji je hotela preprečiti, da bi se mrtvičila in živela spokorno. Ko je videla, da jo z ničemer ne more odvrniti od njenega spo­korniškega življenja, ji je celo pomagala, da so jo sprejeli pri spokorniških sestrah svetega Dominika. Tam je okoli leta 1364 prejela črno-belo obleko sester spokornic.

Katarina se je umirila in v sobici na svojem domu ži­vela popolnoma odmaknjena od sveta. Tam je preživlja­la težko notranjo krizo in se silovito bojevala s skušnja­vami. Spoznala je, da je bilo vse notranje trpljenje samo preizkušnja njene vdanosti Kristusu. Zopet se ji je prika­zal in ji okrepil zaupanje, da bo zmagala. Od takrat se ji je vse bolj pogosto prikazoval. Najbolj jo je zaznamova­lo prikazanje iz leta 1367, ko se je z njo mistično zaročil. Na mistični način je prišlo do zamenjave njenega srca z Odrešenikovim Srcem. V prikazanju ji je Gospod dejal: »Glej, moja ljuba, zvesta hčerka, vzel sem ti tvoje srce in ti izročil svojega.« Ko je Jezusa po hudih notranjih bojih, podobno kot sv. Anton Puščavnik, vprašala, kje je bil v njenih hudih preizkušnjah, ji je odgovoril, da je bil ves čas poleg nje.

To njeno mistično doživetje jo je zelo spremenilo. Vi­deti je bilo, kakor da bi v Katarininih prsih resnično za­čelo biti Jezusovo Srce. Trpela je za Cerkev in naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bila Cerkev vse bolj sveto Kristusovo telo. Jezusovemu Srcu je zadoščevala za grehe ljudi. Stregla je bolnikom in spreobračala naj­bolj zakrknjene grešnike. Pisala je veliko pisem papežem in drugim vplivnim ljudem tistega časa.

Sv. Katarina Sienska je bila tudi velika častilka Jezu­sove krvi. Pogosto je premišljevala Kristusovo trpljenje. Svoje življenje je darovala za prenovo Cerkve. Molila je: »Večni Bog, vzemi dar mojega življenja za tvoje skrivno­stno telo, za sveto Cerkev! Ne drznem se ti dati drugega kakor tisto, kar si mi dal ti. Sprejmi moje srce ...«

Prenovo Cerkve in sveta je videla v tem, da bi ljudje zopet prišli k odprtemu vrelcu Jezusovega Srca in tam našli srčno ljubezen ter prave kreposti. V pismu Janezu iz Parme je zapisala: »V odprtem Srcu najdemo srčno ljubezen in prave, resnične kreposti. Odprto Srce nam oznanja prisrčno in gorečo ljubezen, ki nam je pripravila v krvi Božjega Sina očiščujočo kopel. Ta kri je pomešana z ognjem Božje ljubezni.«