15. Zadoščuj za njihovo nehvaležnost in prezir!

Sv. Marjeta Marija Alacoque (1647–1690), 16. oktober

Marjeta Marija Alacoque [alakók] se je rodila leta 1747 v nepomembni vasi sedem milj oddaljeni od Paray-le-Moniala [parej l‘ moniála]. Oče je bil krajevni notar, a je zgodaj umrl in ženi Filiberti zapustil pet otrok. Zaradi pomanjkanja v družini so vsi zelo trpeli. Marjeta je čuti­la že od čisto nežne mladosti močno željo po Bogu. Ko je bila stara štiri leta, mu je obljubila, da bo vse življenje živela deviško. Kaj to pomeni, najbrž v celoti ni razume­la. Osemletna je odšla v zavod sester klaris in se z vsem žarom posvetila duhovnemu življenju. A njena sreča ni trajala dolgo. Zaradi bolezni se je morala vrniti na svoj dom. V domači hiši je veliko pretrpela, dokler ji ni Bog utrl pot v samostan sester Obiskanja Device Marije v Paray-le-Monialu. Vstopila je 20. junija 1671 in naredila redovniške zaobljube novembra 1672. Ni ji bilo z rožica­mi postlano, saj jo je Bog vodil skozi trdo šolo trpljenja. Razodeval ji je svoje Srce in jo vzgajal, da bo postala glasnica njegove zaničevane in razžaljene ljubezni. Jezus ji je dejal: »Iščem žrtve za svoje Srce, žrtve, ki se hočejo darovati kakor žgalna daritev za izpolnitev mojih name­nov … in za to sem izbral tebe.«

Bila je razpeta med naročila, ki jih je prejela od Je­zusa, in ravnanje predstojnice, ki jo je trdo preizkušala. Vznemirjali so jo tudi duhovniki in zdravniki, ki je niso mogli razumeti. Šele pater Klavdij de la Colombiere [d‘ la kolombjér] jo je razumel in od takrat je v njeni duši zavladal čudovit mir.

Z velikim odporom, vendar v iskreni pokorščini, je za­pisovala svoja notranja doživetja, čeprav je sama želela, da bi ostala skrita.

Poleg več malih videnj je imela štiri velike vizije, ko je klečala v kapeli pred Najsvetejšim. 27. novembra 1672 ji je Zveličarjevo Srce razodelo, »da je tako prevzeto od ljubezni do ljudi … da jo hoče z njenim sodelovanjem razliti svetu«. Do tedaj jo je Gospod imenoval služab­nico svojega Srca, a odslej jo imenuje ljubljenko svojega Srca. V naslednjih videnjih se ji je prikazal s kristalno čistim Srcem, obdanim z trnjevo krono, ki je ranila pre­sveto Srce. Nad Srcem se dviga križ, ki naznanja, da so presveto Srce prizadeli grehi in je že od vsega začetka polno bridkosti. Jezus ji je razodel, da je čaščenje nje­govega Srca »kakor zadnji poskus Njegove ljubezni … ki hoče ljudem zadnjih stoletij pomagati … da jih iztrga iz oblasti satana … in jih uvede v blago svobodo Božje ljubezni«. Gospod ji je naročil naj zadoščuje za grehe in prosi usmiljenja za grešnike. V tretjem videnju ji je Jezus odkril svoje Srce in jo prosil: »Vsaj ti mi stori to veselje, da zadoščuješ za njihovo nehvaležnost in prezir, kolikor boš mogla … Jaz bom tvoja moč, ne boj se ničesar, po­slušaj moj glas … da izpolniš moje načrte!«

V četrtem videnju ji je Gospod naročil, naj se vpelje praznik presvetega Srca Jezusovega na petek po osmini svetega Rešnjega Telesa.

V teku vseh velikih in malih videnj je Zveličar razodel sveti Marjeti dvanajst obljub, v katerih obljublja zvestim častilcem svojega Srca posebne milosti in bližino. Takole ji je Gospod naročil: »Tudi ti obljubim, da bo moje Srce bogato obsipalo s svojo ljubeznijo vse tiste, ki mu bodo izkazovali to čast in bodo skrbeli, da se mu zadoščuje.«