Sv. Terezija Benedikta od Križa (1891-1942), 9. avgust
Rodila se je v mestu Breslau, danes Wrocław v Šleziji, kot
zadnja izmed sedmih otrok. Judovska družina je malo Edith vzgajala v vrednotah
judovske vere. Bila je zelo nadarjena, zato je študirala filozofijo,
psihologijo, zgodovino in germanistiko. V času študija je postala ateistka, a
ne iz prezira do vere, marveč kot iskrena iskalka resnice. Ko je nekoč
prenočila pri profesorju Husserlu, je vzela iz njegove knjižne police Lastni
življenjepis svete Terezije Ávilske. Le–ta jo je tako nagovoril, da je sklenila,
da postane katoličanka. Obiskala je duhovnika, ki ji je dal vse potrebno, da je
osvojila resnice vere, potem je bila krščena. Poučevala je na šoli sester
dominikank v Speyerju.
Oktobra 1933 je vstopila v samostan sester
karmeličank v Kölnu. Tudi tam je veliko pisala. Zelo zanimivo pri njej je, da
je živo čutila krvno povezanost z Jezusom, saj je bila judovskega rodu tako kot
Jezus. To je bilo zanjo klic, da se mora tudi ona darovati za Cerkev, za red in
za Nemčijo. Jezusova daritev na križu ji je bila vabilo k popolnemu darovanju,
tudi življenja, če bi bilo potrebno.
Že v imenu, ki si ga je izbrala, nam razodeva vsebino svojega
življenja. Terezija blagoslovljena od križa, bi se glasilo njeno ime v prevodu.
Blagoslov, ki naj bi ga prejela s križa, je bilo zanjo popolno darovanje.
Želela je biti križana s križanim Jezusom. Ker je bila njegove krvi, se je
čutila poklicana, da mu je v vsem podobna. Prebodeno Jezusovo Srce ji je bilo
klic k popolni ljubezni in prostosti od vseh zemeljskih želja. Takole je
zapisala:
»Tvoj Odrešenik visi pred teboj s prebodenim srcem. On je prelil
vso svojo srčno kri, da bi pridobil tvoje srce. Hočeš hoditi za njim v sveti
čistosti, potem mora biti tvoje srce prosto vseh zemeljskih želja; križani
Jezus naj ti bo edini predmet vsega tvojega hrepenenja, vsake tvoje želje in
vsake tvoje misli.
Na križu pred teboj visi Odrešenik, ker je bil pokoren vse do
smrti na križu. On je prišel na svet, ne, da bi spolnjeval svojo voljo, temveč
Očetovo voljo. Če želiš biti nevesta Križanega, se moraš popolnoma odpovedati
svoji volji in ne hrepeneti po ničemer drugem, kot da bi spolnila Božjo voljo.
Tvoj Odrešenik visi pred teboj gol in nag, ker si je izbral
uboštvo. Kdor mu hoče slediti, se mora odpovedati vsaki zemeljski lastnini.«
Ker so bili Judje v Nemčiji v nevarnosti, je
čutila, da se mora umakniti. Bala se je, da bi njene sosestre zaradi njenega
judovskega porekla imele težave. S svojo sestro Rozo, ki je tudi postala
karmeličanka, sta se umaknili v samostan Echt na Nizozemsko.
2. avgusta 1942 sta bili s sestro odpeljani v taborišče Auschwitz
in po nekaj dneh svoje življenje končali v plinski celici.
»Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega
Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Kdor se je odločil za Kristusa, je mrtev za svet, in svet zanj.
On nosi znamenja Gospodovih odprtih ran na svojem telesu, je slaboten in preziran
od ljudi, vendar prav zato močan, ker se v slabotnih razodeva Božja moč. V tem
spoznanju Jezusov učenec ne sprejema nase le križa, ki je položen na njegove
rame, temveč križa samega sebe: Tisti, ki pripadajo Kristusu, so križali
svoje meso s strastmi in poželenji vred.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar