29. Tešiti žejo Jezusovega Srca

Bl. Mati Terezija iz Kalkute (1910-1997), 5. september

Rodila se je avgusta 1910 v Skopju, ki je bilo takrat popolnoma turško mesto. Krstili so jo na ime Agnes Gongxa (Gondža, kar pomeni rožni popek). V domači družini je prejela trdno versko vzgojo. Goreče so časti­li Jezusovo Srce, saj je bil vsak prvi petek zanje pravi praznik. Že v gimnazijskih letih je začutila misijonski poklic. Vstopila je v družbo loretskih sester in prejela ime Marija Terezija Deteta Jezusa. Nekaj časa se je učila

Vrtnice-2014.indd 66 4.4.2014 10:27:17 ~ 67 ~

na Irskem, nato pa odšla v Indijo pod Himalajo in tam opravila noviciat. Leta 1931 je prišla v Bengalijo in v Kalkuti diplomirala ter postala učiteljica. Leta 1937 je izrekla večne zaobljube. Nato je bila dejavna kot vzgoji­teljica in profesorica.

Na poti na duhovne vaje v letu 1946 je zaslišala Je­zusov klic, ki ji je govoril, »da želi, da je popolnoma njegova in mu nič ne odreče«. Z dovoljenjem iz Rima in predstojnic je začela delo med najbolj ubogimi po zapuščenih kalkutskih ulicah. Oblekla je indijski sari in naredila tečaj za delo z bolniki. Pri delu so se ji kmalu pridružile sodelavke, s katerimi je ustanovila red Misijo­nark ljubezni. Sestre so hitro prihajale in ustanove so se množile najprej po Indiji, nato po vsem svetu.

Pri svojem delu je vedno poudarjala, da vse izhaja iz ljubezni Jezusovega Srca. V umirajočih, bolnih in zapu­ščenih je videla Jezusovo Srce, ki trpi žejo po dušah. Vsi ubogi, s katerimi se je srečevala, so ji bili kot trpeče Je­zusovo Srce, ki je zapuščeno in premalo ljubljeno. Zato je uboge ljubila, kot Jezusa samega. Tolažila je Jezusovo Srce, ki je bilo v odrinjenih in umirajočih na ulici, za­puščeno, žejno ljubezni in žalostno, ker ni bilo dovolj ljubljeno.

V pismu svojim sestram je zapisala: »Trudimo se, da se bomo čim bolj približale, kolikor se pač more človeško srce približati Jezusovemu Srcu, in skušajmo čim bolj ra­zumeti strašno Jezusovo bolečino, ki mu jo povzročajo naši grehi in Njegova žeja po naši ljubezni. Ni čudno, da je prišla tako jasno v ospredje v zadnjih trenutkih Nje­govega življenja, ko je rekel: ‚Žejen sem.‘ Hvala Bogu,

Vrtnice-2014.indd 67 4.4.2014 10:27:17 ~ 68 ~

da je bila tam naša Gospa, ki je popolnoma razumela Jezusovo žejo po ljubezni (…) Zato, otroci moji, je ta teden tako pomemben za življenje naše družbe in za ra­zlog našega obstoja, da tešimo Jezusovo žejo na križu po ljubezni, po dušah, tako z delom za zveličanje in posve­čenje najbolj ubogih med ubogimi.«

Učila se je rasti v »globokem zedinjenju človeškega srca s Kristusovim Srcem. S svojo ljubeznijo, služenjem in še posebej s svojo temo je tešila Kristusovo žejno Srce. Trošila je zadnje kapljice svoje moči, da bi v člani­ce svoje redovne družine vlila isto hrepenenje.«

Sama in vse njene sestre so vsak dan obnavljale posve­titev presvetemu Srcu. Ta posvetitev je bila njihova prva molitev dneva: »O Jezus, po najčistejšem Marijinem Srcu ti darujem molitve, dela, veselje in trpljenje tega dne za vse namene Tvojega božanskega Srca. Združena z vsemi mašami, ki se darujejo povsod po katoliškem svetu, Ti darujem svoje srce. Napravi ga krotkega in po­nižnega, kakor je Tvoje.«

V predanosti Jezusovemu Srcu je bila skrivnost njene­ga uspeha. Tu je črpala moč za junaško služenje: »Že od otroštva je bilo Jezusovo Srce moja prva ljubezen. Vsak petek je bil zame praznik presvetega Srca.«

Vrtnice-2014.indd 68 4.4.2014 10:27:17 ~ 69 ~