24. Ves svet posvetiti Jezusovemu Srcu

Bl. Marija od Božjega Srca (1863-1899), 8. junij

Marija se je rodila leta 1863 v plemiški družini zu Vischering [cu višering] v okolici Münstra v Nemčiji. Mladost je preživljala na gradu Darfeld skupaj z bratom dvojčkom Maksom. Pravijo, da je bila kot otrok pravi divjak.

Že petnajst let stara je začutila klic v redovno življe­nje. Kot gojenka je preživela tri leta v internatu sester Presvetega Srca v Riedenburgu ob Bodenskem jezeru. V teh letih se je Božji klic v njenem srcu še utrdil. Želela je pripadati kakšni redovni skupnosti. Bila je prepriča­na, da želi Odrešenik njeno srce v celoti. Leta 1888 je vstopila k sestram Dobrega Pastirja in dobila ime sestra Marija od Božjega Srca. Ko je končala noviciat in nare­dila zaobljube, je zapisala: »Sedaj sem vsa združena z mojim Jezusom.«

Njeno življenje je globoko oblikovala pobožnost do Jezusovega Srca. Ni nosila samo njegovega imena, mar­več je vso moč za redovno življenje in službo bližnjemu črpala iz ljubezni Jezusovega Srca. Kot mladi sestri so ji zaupali delo z padlimi dekleti in mladimi ženami, ki so zašle v prostitucijo. Po večnih zaobljubah leta 1891, ko je postala voditeljica skupine deklet, je v spominih zapi­sala: »Samo Srcu Jezusovemu pripisujem uspeh, ki sem ga imela pri spokornicah. Kadar je kazalo, da ni nobene rešitve, je On odstranil vse težave.«

V letu 1894 je bila poklicana v samostan Dobrega Pastirja v Porto na Portugalskem. Tam je hitro postala predstojnica in voditeljica zavetišča za sto deklet. Veliko je prosila pri bogatih tovarnarjih, premožnih ljudeh, ško­fih in duhovnikih za denarna sredstva, da je lahko pre­življala svoje sirote. To je počela s tolikšno predanostjo, da se jo je prijelo ime »mati padlih deklet«.

Njeno bogato duhovno življenje, ji je bilo v oporo in moč pri njenem težkem delu. Imela je veliko prikazovanj in notranjih razodetij. Jezus ji je pogosto govoril in ji da­jal posebna naročila. V predzadnjem letu njenega krat­kega življenja je prejela naročilo, naj prosi papeža, da bi ves svet posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu. To je povedala spovedniku, a ji ni dovolil, da bi pisala svetemu očetu. Ker ji je Jezus vedno znova naročal, je spovednik le dovolil, da piše papežu in mu razodene Jezusovo že­ljo. Ker ni prejela nobenega odgovora, je v januarju 1899 pisala še enkrat. V pismu svetemu očetu je med drugim zapisala: »Jezus ni zadovoljen samo s posvetitvijo katoli­ške Cerkve njegovemu presvetemu Srcu, marveč želi, da bi bil ves svet posvečen. Njegova goreča želja je, da bi bil ljubljen in čaščen v vseh, da bi vsa srca vžgal v ljubezni in usmiljenju. On želi, da bi mu privedli vsa srca, ki mu po krstu pripadajo, da bi jim olajšal vrnitev v pravo Cer­kev … K sebi pa želi pritegniti tudi srca tistih, ki še niso bila v krstu prerojena, saj je tudi zanje daroval svoje ži­vljenje in prelil svojo kri. Oni so prav tako poklicani, da nekega dne postanejo otroci Cerkve in bi prav posvetitev Jezusovemu Srcu pospešila njihov duhovni preporod.«

Papež Leon XIII. je poslušal Jezusovo prošnjo. Posve­titev vsega sveta Jezusovemu Srcu je načrtoval za leto 1900. Po težki operaciji pa se je odločil, da s posvetitvijo ne bo čakal. Dne 25. marca 1899 je padla odločitev, da posvetitev izpelje še isto leto. 2. aprila 1899 je za ves svet dovolil, da se smejo litanije Srca Jezusovega povsod jav­no moliti. Dne 11. junija 1899 je ves svet posvetil presve­temu Srcu Jezusovemu. Toda sestra Marija od Božjega Srca tega ni doživela, saj je, komaj 35 let stara, umrla na predvečer posvetitve vsega sveta.