Bl. Henrik Suzo (Seuse) (1298–1366), 25. januar
Henrik se je rodil v marcu okoli leta 1298, najbrž v Konstanci ob
Bodenskem jezeru. Njegov oče je bil Berg, vitez in visok državni uradnik. Mati
je izvirala iz ugledne družine Seuse (latinsko Suzo) in po njej je Henrik
prejel priimek. Bila je tiha in prisrčno pobožna, dobra učiteljica duhovnega
življenja, a jo Henrik ni veliko ubogal. Celo kljuboval ji je in ji s tem
povzročal veliko trpljenja in bolečine.
Kot trinajstleten mladenič je odšel v sloveči dominikanski
otoški samostan na Bodenskem jezeru. V samostanu je živel urejeno redovno
življenje, a brez prave gorečnosti. Ni delal večjih napak, a srce mu je bilo nemirno,
saj je jasno čutil, da ga Bog kliče k višjim ciljem.
Ko mu je bilo osemnajst let, je doživel mistično videnje. Sam
pravi, da je videl »neko bitje brez izrazite podobe, ki pa je vendar imelo v
sebi vso radost in je ponujalo užitek vseh lepot. Vse dušne moči mu je napolnil
nebeški okus, in ta mu je ostal še dolgo potem in ga navdajal s silnim
hrepenenjem po Bogu.« Tedaj se je Henrik z vsem srcem obrnil k Bogu.
Kmalu zatem mu je umrla pobožna mati. Prikazala se mu je in
rekla: »O moj otrok, ljubi Boga in popolnoma mu zaupaj! Ne bo te zapustil v
nobeni bridkosti. Glej, jaz sem se ločila od sveta, pa nisem mrtva; večno bom
živela pri Bogu.« To ga je spomnilo na bridkosti, ki jih je prizadel materi, ko
je ni ubogal. Da bi vsaj nekoliko popravil svoje življenje, se je začel ostro
pokoriti, a je omagal zaradi oslabelosti. Toda Bog sam ga je vzel v šolo
notranjega trpljenja.
Njegov odnos do Jezusovega Srca je bil čisto nekaj posebnega.
Zanj je značilno, da je sotrpel z Jezusom. Veliko je premišljeval Jezusovo
trpljenje in se trudil, da bi ga sodoživljal skupaj z Jezusom. Bog mu s
trpljenjem ni prizanašal, ampak mu je dal v dobršni meri okusiti bolečine
Jezusovega Srca. Na nek način je bil križan s križanim Jezusom. Neka žena, ki
jo je podpiral, ga je obtožila, da ima z njo nezakonskega sina. Ob tem so ga
zapustili vsi prijatelji. Moral je v drug samostan. Tam je nadaljeval svoje
življenje, ki je bilo posnemanje kreposti Jezusovega Srca. Veliko je pisal
knjige, razprave in tudi pisma.
Bil je velik razširjevalec čaščenja Jezusovega Srca. Širil ga je
s svojimi spisi. Njegovo čaščenje Srca Jezusovega spoznamo iz njegove Knjižice
večne modrosti in iz opisa njegovega življenja.
Njegov zgled nam govori, da moremo postati Jezusu podobni tudi v
trpljenju. Premišljevanje in podoživljanje Jezusovega trpljenja nas more
napraviti bolj zrele. Prav trpljenje je lahko Božja šola, ki nam odpre pota v
najgloblje skrivnosti Jezusovega Srca. Vsaj nekoliko doživeti Jezusovo
bolečino, pomeni razumeti, kolikšno ceno je plačal, ko je za nas umrl na križu.
Ko človek svoje trpljenje združuje z trpljenjem Božjega Sina, razume, kaj pomeni,
da Božja ljubezen ni bila dovolj ljubljena. Blaženi Henrik Suzo nam pričuje, da
se je mogoče z Jezusom tesno povezati preko poti trpljenja. To je sicer zelo
bridka šola bližanja Bogu, a tudi zelo učinkovita, ker Kristus trpi v trpečem človeku in mu da okušati
veličino odrešenja. Le-to je zastonjski dar Božje ljubezni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar